Nepremičninski trg v Sloveniji: Priložnosti in izzivi v post-pandemičnem obdobju

Nepremičninski trg v Sloveniji je v zadnjih letih doživel precejšnje preobrate. Pandemija je sprva povzročila negotovost, a se je trg presenetljivo hitro prilagodil novim razmeram. Cene stanovanjskih nepremičnin so kljub krizi rasle, povpraševanje po hišah z vrtovi in prostornejših stanovanjih se je povečalo, medtem ko so poslovne nepremičnine doživele določen padec. Ob postopnem okrevanju gospodarstva in spremembi življenjskih navad se odpirajo nove priložnosti za vlagatelje in kupce, hkrati pa se pojavljajo tudi novi izzivi.

Analiza trenutnega stanja nepremičninskega trga

Slovenski nepremičninski trg kaže znake okrevanja in prilagajanja novim razmeram. Po podatkih Statističnega urada RS so cene stanovanjskih nepremičnin v letu 2021 zrasle za 12,1% v primerjavi s predhodnim letom. Ta trend se je nadaljeval tudi v prvi polovici leta 2022. Največjo rast so zabeležila rabljena stanovanja v Ljubljani in na Obali.

Povpraševanje po stanovanjih in hišah ostaja visoko, predvsem zaradi nizkih obrestnih mer in omejene ponudbe novogradenj. Opaziti je tudi trend selitve iz mestnih središč v predmestja in podeželje, kar je deloma posledica povečanega dela na daljavo. Na drugi strani se poslovne nepremičnine, predvsem pisarniški prostori in trgovinski lokali, soočajo z izzivi zaradi sprememb v načinu dela in nakupovalnih navadah potrošnikov.

Vpliv pandemije na stanovanjske nepremičnine

Pandemija COVID-19 je močno vplivala na preference kupcev stanovanjskih nepremičnin. Povečalo se je povpraševanje po večjih stanovanjih in hišah z zunanjimi površinami, kot so vrtovi ali terase. To je posledica dejstva, da so ljudje več časa preživeli doma zaradi dela na daljavo in omejitev gibanja.

Raziskava Združenja bank Slovenije je pokazala, da se je delež ljudi, ki bi raje živeli v hiši kot v stanovanju, povečal s 60% pred pandemijo na 72% v letu 2021. Prav tako se je povečalo zanimanje za nepremičnine v mirnejših, bolj zelenih okoljih, zunaj mestnih središč. Ta trend predstavlja priložnost za razvoj novih stanovanjskih sosesk v predmestjih in na podeželju.

Izzivi in priložnosti na področju poslovnih nepremičnin

Medtem ko stanovanjski trg ostaja stabilen, se poslovne nepremičnine soočajo z večjimi izzivi. Delo na daljavo je zmanjšalo potrebo po pisarniških prostorih, kar je privedlo do presežka ponudbe v nekaterih mestnih središčih. Po podatkih družbe CBRE je zasedenost pisarniških prostorov v Ljubljani padla za 5% v letu 2021.

Kljub temu se pojavljajo nove priložnosti. Podjetja iščejo fleksibilnejše pisarniške prostore, ki omogočajo hibridno delo. To je privedlo do povečanega povpraševanja po coworking prostorih in pisarnah z možnostjo prilagajanja. Prav tako se povečuje zanimanje za logistične in skladiščne prostore zaradi rasti e-trgovine.

Investicijske priložnosti v post-pandemičnem obdobju

Kljub izzivom ostaja nepremičninski trg privlačna naložbena priložnost. Nizke obrestne mere in relativna stabilnost cen nepremičnin v primerjavi z drugimi naložbami spodbujajo vlagatelje k iskanju priložnosti na tem področju.

Posebej zanimive so naložbe v stanovanjske nepremičnine za oddajanje, zlasti v univerzitetnih mestih in turističnih središčih. Po podatkih Airbnb-ja se je povpraševanje po dolgotrajnejših najemih (30 dni ali več) v Sloveniji povečalo za 25% v primerjavi s pred-pandemičnim obdobjem.

Investitorji se vse bolj zanimajo tudi za energetsko učinkovite in trajnostne nepremičnine. To je deloma posledica strožjih okoljskih predpisov in deloma zaradi povečane ozaveščenosti kupcev o pomembnosti trajnostnega bivanja.

Prihodnji trendi in napovedi

Strokovnjaki predvidevajo, da bo slovenski nepremičninski trg v prihodnjih letih doživljal zmerno rast. Raziskava Deloitte-a napoveduje 3-5% letno rast cen stanovanjskih nepremičnin v naslednjih treh letih, pri čemer bo povpraševanje še naprej presegalo ponudbo.

Pričakuje se tudi nadaljnji razvoj na področju pametnih domov in energetsko učinkovitih stavb. Slovenija se je zavezala k doseganju ogljične nevtralnosti do leta 2050, kar bo zahtevalo obsežne naložbe v energetsko prenovo obstoječih stavb in gradnjo novih, energetsko učinkovitih nepremičnin.

Na področju poslovnih nepremičnin se pričakuje postopno okrevanje, pri čemer bodo v ospredju fleksibilni in tehnološko napredni prostori. Povečano zanimanje se pričakuje tudi za nepremičnine v sekundarnih lokacijah, saj podjetja iščejo cenejše alternative mestnim središčem.

Zaključek

Slovenski nepremičninski trg se sooča s številnimi izzivi, a hkrati ponuja tudi številne priložnosti. Pandemija je pospešila nekatere že obstoječe trende, kot sta digitalizacija in trajnostna gradnja, ter ustvarila nove potrebe na trgu. Za uspešno navigacijo v tem spreminjajočem se okolju bodo ključni fleksibilnost, inovativnost in dobro razumevanje lokalnih in globalnih trendov. Nepremičninski trg ostaja pomemben steber slovenskega gospodarstva in bo tudi v prihodnje igral ključno vlogo pri oblikovanju naših mest in načina življenja.